Moje misli
- Tudi mi odrasli, tako kot otroci, prerastemo svoje igrače.
- To, kar nam je danes najpomembnejše v našem življenju, nam bo (morda) že jutri povsem postranskega pomena.
- Sanje so balzam za dušo.
- Človek v razvitem svetu že danes troši več dobrin, kot je v naravi obnovljivih virov. Bomo pustili kaj tudi za vnuke, pravnuke?
- Nadvse sem vesela tistih otrok, ki me ob srečanju na stopnišču še znajo pozdraviti.
- Poznamo blišč in bedo razvitega sveta in vlogo posameznika v njem, a kljub temu, kakor vznemirjena čreda v savani, nezavedno drvimo namišljeni sreči nasproti.
- Človeštvo je v svojem pohlepu po dobrinah osiromašilo planet za najpomembnejše vire energije - ogenj, vodo, zemljo in zrak.
- Ne samo v nesreči, tudi v sreči spoznaš prijatelja.
- Vsi smo rojeni igralci – dobri in slabi, vsak dan znova igramo vsak svojo vlogo.
- Čas beži, beži … Potem pa nam je žal, da smo v vsakdanji naglici pozabili – zamudili toliko pomembnejših stvari od tistih – nam trenutno najbolj pomembnih.
- Cenim ljudi, ki ljubijo osebno svobodo in to svobodo pustijo tudi drugim.
- Smo novodobni sužnji, zaslepljeni in uročeni z dobrinami tega sveta.
- Ljudje bi radi v življenju počeli prav vse, a še najmanj tisto, kar ta trenutek zahteva od nas življenje. Ljudje bi radi v življenju imeli prav vse, ne znamo pa ceniti tistega, kar imamo.
- Ljudje v razvitem svetu se obnašamo do planeta Zemlje tako, kot da smo njeni edini in poslednji lastniki. Kot da se je življenje z nami začelo in kot da se bo z nami tudi končalo.
- Še sreča, da obstajajo nedostopna gorstva in globine oceanov, kamor nam še ni uspelo odložiti naših odsluženih zemeljskih dobrin.
- Si predstavljate, ko občudujete na videz čudovito naravo - kaj skrivajo v svojih nedrjih zarasle grape in brezna, ko pa ležijo odpadki že povsod okoli nas? Čudovita, poslikana embalaža, raznih barv in oblik, nas kar vabi s polic v tekmi sodobnega trženja. Odvržena v naravi pa si nadene povsem drugačno, grozljivo podobo.
- Bolj ko težimo k napredku in razvoju, bolj ko si dvigamo življenjski standard, bolj se oddaljujemo od svojega lastnega, prvinskega izvora. Poseduje nas tisoč minljivih in nepotrebnih stvari.
- Človek mora slediti svojim sanjam, pa četudi so za druge povsem brez pomena.
- Ne iščimo miru zunaj nas, kajti našli ga bomo samo globoko v sebi.
- Od vseh šol je najbolj koristna šola življenja. Popravnih izpitov največkrat ni!
- Ne sramujmo se gubic, ki jih čas, neviden kipar, kleše v naš obraz. So ogledalo naše duše, ki je lahko večno mlada; so zapis vseh naših čustev na poti skozi življenje. Zakaj bi torej želeli skriti nekaj, kar je edinstveno in samo naše?
- Samo človek, ki se je dejansko soočil s smrtjo, lahko živi polno življenje.
- Naši otroci so povsem svoja, idividualna božanska bitja in nikakor ne smejo postati žrtve naših prezrcaljenih, neizpolnjenih življenjskih želja.
- Nihče ne more zaustaviti človeka, ki kot posamezno enkratno bitje pogumno stopa lastnim izzivom nasproti.
- Naše vsakodnevne besedne manipulacije, nadziranja in poseganja v življenja, za katera nismo odgovorni, so žalosten odraz našega nizkega zavedanja.
- S prekomernim kopičenjem materialnih dobrin človek nevede opozarja na svojo duhovno praznino.
- Pustimo otrokom odrasti - to je največ, kar zanje lahko storimo!
- Ne sramujmo se revščine kot take, ampak tiste v srcu!
- Med nami je veliko ljudi, ki znajo svoje napake v pravem trenutku prezrcaliti na druge.
- Ljudje se najbolj bojimo sprememb, življenje brez njih pa postaja kot postana voda.
- Človeku, ki se še ni soočil z resnimi zdravstvenimi težavami, predstavlja problem že povsem navaden prehlad.
- Vsem se toži po dobrih, umirjenih starih časih, nihče pa se noče, tudi če bi se dalo, vrniti nazaj v tisti čas.
- Človek z svojimi dosežki nikoli ne bo presegel inteligenco narave.
- Modro je, dati času čas.
- Negativno nastrojeni ljudje mislijo, da vsi razmišljamo enako.
- Bolj, ko potujemo po svetu, lepše se nam zdi doma.
- Pristnost bratskih vezi se izkaže ob dedovanju.
- Najlepše stvari so sila preproste in enostavne.
- Bodimo previdni pri trosenju nasvetov, kajti obstajajo ljudje, ki iz lastnih izkušenj vedo več kot mi.
- Od vseh starih in novih tehnik sproščanja je še vedno najbolj učinkovita prastara ljubezenska igra - ob pravem času, na pravem kraju in s pravo osebo.
- Zdravi ljudje imamo tisoč in en problem, ko pa zbolimo, imamo samo še enega.
- Moč besede – ena sama nas lahko ubije ali pa ponese do neba.
- Ne mrtvih, temveč živih slabih ljudi se moramo bati.
- Veliko lažje je prestaviti mejnike v naravi, kot pa tiste v glavi.
- Ljudje lahko v življenju dosežemo praktično vse, ne moremo pa uresničite svoje največje želje – vrnitve v mladost.
- Spoštovati druge pomeni spoštovati sebe.
- S poseganjem v zasebnost drugih si zapiramo lastne poti.
- Obraz je zrcalo naše duše. Z leti se njen zapis le še poglobi.
- Največ je vredno le to, kar ustvarimo sami.
- Nič na tem svetu ni bolj dragoceno, kot je življenje samo.
- Imeli smo zavidanja vredno otroštvo. Travniki, polni živih igrač so segali do hišnega praga, drevesa, naš plezalni vrtec, so silila v okna. Pozimi smo si kar v veži nadeli smuči in potem smo, utrujeni in premočeni od celodnevnih dogodivščin, zaspali na peči, še preden so bile pravljice končane.
- In mama je bila vedno dosegljiva.
- Potujem k sebi. Ta pot je dolga, ta pot je najtežja.
- Je čas, ko spreminjamo svet in je čas, ko svet spreminja nas.
- Življenje je kot igra na srečo. Na eni strani dobivamo, na drugi izgubljamo. Na koncu se, tako ali tako, vse izravna.
- Razsežnost časa je v odnosu do človeškega življenja le kot preblisk, kajti tako krhki in minljivi smo, da nas še drevo preživi.
- Danes bomo slišali veliko besed. Namenjene bodo tudi nam, toda mi bomo slišali samo tiste, ki jih bomo sami hoteli slišati.
- Naša življenja so polna takih in drugačnih norm, ki si jih postavljamo sami. Jas pa sem tako srečen človek, ne glede na to, v katere kvadratke so me postavili.
- Najlažje učimo druge ljudi to, česar sami ne znamo.
- Nekateri ljudje se obnašajo in živijo tako, kot rastline ovijalke. Svojih ugodnosti se zavedo šele takrat, ko odmre njihovo matično drevo.
- Vitezi in princi so zamenjali konje, spremenili so nazive, le princeske ostajamo iste.
- Vsak dan znova tekamo skozi labirinte svojih iluzij in večamo kup nepotrebne navlake, ki nas utesnjuje, ki nas poseduje.
- Nihče ne more danes manipulirati z nami, če mu sami tega ne dovolimo.
- Ženska ženski odpusti vse, samo dobrega moškega ne.
- Danes bom vzela čas v svoje roke. Od mene bo odvisna njegova razsežnost. Ura mi bo samo simbol, morda okrasek na steni. Lahko poletim do zvezd, ali pa se samo zazrem skozi okno, še vedno ga bo na pretek za vse, kar mi pomeni in kar resnično želim postoriti. Morda mi ga bodo poskušali vmes tako ali drugače krasti, pa naj ga, nekaj je vendar treba podariti neukim.
- Ko sem se osvobodila strahu pred osamljenostjo, strahu, da bo moj krik odmeval v prazno, sem dobila toliko ljubezni, da na trenutke pomislim, kako jo bom toliko zmogla.
- Prijatelji prihajajo in odhajajo. Nekatere preraščam jaz, drugi preraščajo mene. Režem popkovine, do krajev in ljudi, do vsega, kar me utesnjuje, kar me poseduje.
- Na nedavnem potovanju sem se soočala s pretresljivimi trenutki. Na lastne oči sem videla več sreče v očeh ljudi ob podarjenem kosu kruha, kot pa v očeh znanca, ki si je v potrošniški mrzlici razvitega sveta pravkar kupil nov avto.
- Koliko ljudi bomo danes nezavedno nadzirali, obsojali, jim kreirali življenje, za katerega so odgovorni sami? Jaz bom pustila vsakemu svojo pot do sanj in raje bom razmišljala, kaj še lahko dam sama koristnega od sebe.
- Kaj je modrost? Je sprejetje samega sebe z vsemi svojimi slabostmi in vrlinami. Je sposobnost, znati živeti dani trenutek.
- Ljudje se nemalokrat obnašamo kot vešče, ujete v pramen premočne svetlobe.
- Včasih živimo od sanj, spet drugič živimo za sanje. Oboje je v redu, le da ni med njima preveč praznega prostora.
- Kaj ni neodgovorno ravnanje izbirati partnerja za vse življenje in to takrat, ko še niti sami sebe ne poznamo? Ko si ga že prilastimo v globokem prepričanju, da je to najboljša možna izbira, se nam kaj rado zgodi, da naletimo na novo, nam še ustreznejšo ponudbo.
- Nikoli ne smemo imeti vsega, kajti potem ni ničesar več, kar nas še lahko osreči.
- Zaljubljenost je huda bolezen. Zamegli nam razum in ko ponovno začnemo razmišljati s trezno glavo, je ponavadi že prepozno.
- Kako čudovit je občutek, ko se skozi pesem razgališ. Ko ni potreben tisoč in en scenarij, da prikriješ svoje slabosti. Ko si to, kar si, z vsemi človeškimi napakami in vrlinami.
- Kdo ve, kakšen bo danes moj mozaik. Nikoli se ne ve, kaj se skriva na navaden dan med čisto navadnimi kamni.
- Naša negativna čustva, kot so sovraštvo, nevoščljivost, ljubosumje, veliko bolj škodujejo nam samim, kot pa tistim, ki jim je to namenjeno.
- Kaj je osamljenost? Je nepoštena zahteva, da so drugi odgovorni za našo srečo.
- Umetnost in čar vsakega življenja je v njegovi individualnosti, predvsem na stopnji zavedanja, ko smo sposobni sami prevzeti odgovornost za svoja početja in ne dovolimo nikomur več, da nas ovira.
- Ljudje se v življenju lovimo v iste pasti. Razlika med nami je le v tem, kako se znamo iz njih osvoboditi.
- Pri dvajsetih so mi rekli, da sem še premlada, pri tridesetih sem bila že prestara, pri štiridesetih so rekli, da je »vkup moja reč«. Pri petdesetih so mi rekli, da sem v menopavzi in dali so me v dokončni »odpis«. Jaz pa sem, »stara lisica«, končno začela živet...
- Znam biti vljudna, marljiva, potrpežljiva, vztrajna, popustljiva, razumna, ampak le, dokler ni mera polna.
- Koliko bremen si bomo naložili danes, koliko jih imamo še od včeraj, morda razmišljamo že o tistih za jutri... Kaj res potrebujemo prav vse? Kako razpoznati, da prav zaradi njih potujejo mimo nas najbolj čudovite stvari v življenju?
- Sedanjost je edina stvarna in otipljiva, edina, ki vodi iz sedanjega položaja. Edina, v kateri nam je dana stvarna možnost izbire na lastno odgovornost.
- Že zdavnaj sem oprala krivdo slabega vremena in ugotovila, da vreme ni krivo za slabo voljo, potrtost, razdražljivost. Je samo pika na »i« našim nerazčiščenim predstavam o sebi in o svetu, ki nas obdaja.
- Strašili so me s peklom, jaz pa sem ugotovila, da je pekel že na zemlji. Strašili so me z vicami, jaz pa sem ugotovila, da so vice že na zemlji. Obljubljali so mi nebesa, jaz pa sem ugotovila, da so nebesa že na zemlji.
- Človek je sam sebi največje darilo!
- Moškega vodimo v življenju štiri ženske: mati, žena, ljubica in hči. Prevlada tista, ki je najmočnejša!
- Otroci in partner niso naša osebna lastnina!
- Seks je greh za tistega, ki ga najbolj potrebuje!
- Človek, ki goji pretirano empatijo do drugih ljudi, ki hoče pomagati in ugajati vsem, nevede opozarja, da sam potrebuje pomoč.
- Vse, za kar obsojamo druge, je v bistvu še neizživeto v nas.
- Pozitivno naravnani prikličemo v svojo bližino le pozitivne ljudi. Nasmeh je orožje, ki vzame moč tudi največjemu nasprotniku.
- Imamo na izbiro prepustiti, da potuje življenje mimo nas, ali pa da ga vzamemo v svoje roke in mi potujemo skozi življenje.
- Ljubezen, dala sem ji krila, posedla sem jo na prestol srca. Je nevidna, a za njo ostajajo neizbrisne sledi. Je prasila znotraj nas, je gonilo življenja.
- Nov dan, nepopisan list življenja. Nov, povsem navaden, a drugačen. Lahko je lepši od najlepšega praznika. Če sami to hočemo, zmoremo in znamo.
- Velika umetnost in hkrati naša prednost je, če nam uspe razpoznati, kaj se skriva za maskami ljudi, s katerimi nas, hoteli ali ne, povezuje vsakdanje življenje.
- Imamo prav take prijatelje, kot si jih zaslužimo.
- Najhuje, kar lahko človeku storimo, je, da si ga prilastimo. Nihče ni naš, so samo obdobja, ko se prepletejo naše poti, na njej drug drugemu nekaj damo ter vzamemo hkrati, potem pa ponovno potujemo sami, vsak svojemu soncu naproti..
- Je ljubezen, večno živa, globoko v nas. To je nekaj, kar nas, človeška bitja, presega.
- Prava ljubezen je kot pomlad, neustavljiva. Prelevi se v poletje, nato v jesen, pritaji se v zimo, a vendar nekje v skritem kotičku srca večno cveti in greje.
- So trenutki, ko je potrebno zelo veliko besed in so trenutki, ko molk pove več kot besede.
- Ne zunaj nas, ampak znotraj nas se skrivajo zakladi. Prisluhnimo si, poiščimo in ozavestimo jih in dajmo jim ime ter prostor pod soncem. Ni lepšega srečanja, kot je srečanje s samim seboj.
- Moč pozitivnih misli dela čudeže, včasih na videz nerešljive situacije dobijo z njimi povsem drugačne razsežnosti.
- Pomlad je kot mladost, je kot čudovita vihrava ljubezenska čustva. Ne morejo trajati večno, kot ne traja večno pomlad, kajti vse na tem planetu se neprestano spreminja, preobraža, umira in se znova in znova na novo rodi. Tudi ljubezen, še večja in lepša.
- Neprestano se vračamo v preteklost in tam pogrevamo tisočkrat pogrete stare osebne drame. Odpiramo rane, da znova in znova krvavijo. Neprestano se oziramo v prihodnost, v strahu, kaj nam bo prinesla, kako jo bomo zmogli. Ta sedanji trenutek, ta izvir življenja pa tiho in neslišno polzi mimo nas…
- Ne podcenjujte grdega račka, že jutri se lahko prelevi v belega laboda. Ne teptajte po vašem mnenju grdih gosenic, kajti, že jutri se bodo prelevile v čudovite, pisane metulje.
